Kar so pri čebelah piki, to so pri ljudeh – jeziki. Ljudski pregovori o čebelah.
Na med se lovijo mušice, na sladke besede norice.
Besede so kot čebele, imajo med in želo.
Spredaj z medom maže zadaj figo kaže.
Čebela, ki si naloži preveč, ne pride domov.
Zmeraj sedi doma kot trot.
Brez potu, ni medu.
Ko zaženeš puščico resnice jo namoči v med.
Kdor med deli z medvedom, dobi manjši delež.
Na jeziku med, v srcu led.
V tujo ženo vrag žlico medu nastavlja.
Medena usta vrata odpirajo.
Kdor z rokami med meša, prste liže.
Dom brez otrok je kot panj brez čebel.
Manj odpiranja, več točenja!
Zakonska zveza, je z medom namazan križ, med se poliže brž, a križ ostane.
